Ministrico za kulturo pozvali: "Šola mora ostati v Križankah"

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), ki deluje v ljubljanskih Križankah, se je znašla v položaju, ki resno ogroža njen prostorski in vsebinski obstoj, so opozorili dijaki, zaposleni in njihovi podporniki.

Kot so spomnili, je v osnutku proračuna Mestne občine Ljubljana (Mol) za leti 2026 in 2027 predviden odkup državnega deleža Križank, kar pomeni, da bi šola lahko izgubila edini prostor delovanja, brez vsakršnih zagotovil za nadaljevanje izobraževalnega dela.

Šola je v zelo slabem stanju, zato je obnovo treba začeti takoj, so še opozorili na konferenci. Najnujnejša je prenova strehe, s katere padajo okruški.

Sodišče je leta 2010 odločilo, da 48 odstotkov Križank pripada državi, 52 odstotkov pa občini. Uporabnik državnega dela je šola, uporabnik občinskega pa Festival Ljubljana. Šola, ki jo obiskuje 850 dijakov, sicer uporablja 85 odstotkov prostorov, strani pa spor o višini najemnine rešujeta v postopku mediacije.

Šola ima 80-letno tradicijo in je v prostorih Križank, odkar jih je arhitekt Jože Plečnik obnovil za namene takratne šole za umetno obrt, je spomnila ravnateljica Apolonija Simon. "Potrebujemo jasen načrt, da Križanke ostanejo državna kulturna dediščina. Naš prvi poziv je, naj ministrstvi za kulturo in šolstvo naredita strategijo odkupa Križank v celoti, da postanejo znova državna lastnina in da potem lažje zastavimo cilje obnove, ki jih ta spomenik nujno potrebuje," je pozvala.

Kot je povedala ravnateljica, je Festival Ljubljana v svojem strateškem načrtu izpostavil, da bo prevzel celoten kompleks Križank, ljubljanski župan Zoran Janković pa pravi, da ima Mol pripravljena sredstva za odkup tega deleža, in sicer 2,9 milijona evrov.

Župan je sicer včeraj zagotovil, da Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ne bodo na silo izselili iz Križank. Dodal je, da imajo odkup državnega dela Križank v proračunih že pet let in da ga le podaljšujejo, z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje pa da se pogovarjajo o skupni obnovi Križank.

"Izjava župana je naravnost smešna. Če nekaj ni naprodaj, potem verjetno ne pripravljaš sredstev za nakup," je dejala ravnateljica Simon in poudarila, da bi bila zgodba lahko obratna, da bi torej država odkupila delež občine, kar glede na znesek, ki ga je pripravila MOL, ne bi bil previsok strošek.

Šola mora ostati v Križankah

"Tu so me učili profesorice in profesorji, učile pa so me tudi hladne stene, škripajoča kovinska in lesena vrata, skrivnostni hodniki in notranja dvorišča nekdanjega samostana. Vse to me je učilo gledati drugače, z očmi risarja," je o svojih dijaških letih povedal stripar, profesor in Prešernov nagrajenec Ciril Horjak, ter spomnil, da je imel Plečnik Ljubljano za umetnino, Križanke pa so prostor, kjer preteklost navdihuje sedanjost.

Podporo so izrazili tudi profesorji fakultete za arhitekturo, je povedal profesor Tadej Glažar. Povedal je, da mora šola ostati v Križankah, da šola ne more biti podnajemnik, prav tako pa je nesprejemljiva selitev ali delna selitev šole. "Novogradnja na Resljevi cesti je lahko le depandansa za telovadnico, laboratorije in dodatne tehnične prostore, ki ji ne more biti v Križankah," je opozoril.

Arhitekt Arne Vehovar pa je poudaril, da je arhitekt Jože Plečnik po 2. svetovni vojni Križanke oblikoval za namen šole. "Dejavnost šole je pač ključen del spomenika in mi ne moremo spomeniku odvzeti programa, ki je njegov ključni del," je prepričan.

Na novinarski konferenci sta se svojih dijaških let v Križankah spomnila tudi glasbenica Severa Gjurin in igralec Jurij Zrnec ter k ukrepanju pozvala tudi ministrico za kulturo Asto Vrečko.

Zrnec je poudaril, da v Križankah deluje vrhunska šola, ki ustvari veliko izjemnih umetnikov, ki so steber slovenstva. "Absolutno ne smemo pustiti, da ti prostori postanejo kaj drugega, razni hostli ali karkoli. Če že iščejo, je lahko tudi mestna hiša primerna za kakšen hostel ali pa parlament ima veliko sob. Križanke pa morajo absolutno ostati to, kar so," je prepričan.

Njuni izjavi ter izjave drugih govorcev si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Vrečko: V spor se formalno ne moremo vključiti

"Mi se v ta spor formalno niti ne moremo vključiti, ker nismo deležnik. Kar se tiče Križank, si predvsem želimo, da bi ostale odprte in dostopne za ljudi, obiskovalce, tudi za potrebe šole," je na vprašanje N1 o usodi šole v Križankah dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Kot je dejala, si želi čimprejšnje rešitve in da verjame, da bodo našli skupni jezik. "Mislim, da je možna rešitev za obe strani, je pa nujna prenova. Ta del nas ne zadeva neposredno, bomo pa pripravljeni pomagati tudi prek Zavoda za varstvo kulturne dediščine s konservatorskim načrtom, da se ohrani Plečnikova dediščina in prenovijo sami prostori," je poudarila.

Na dodatno vprašanje, ali meni, da mora šola ostati v Križankah, je ministrica odgovorila, da je treba najti skupni jezik. "Lahko ga najdejo, da en del šole ostane, da se dogovorijo. Spor ni nikoli dober za nobeno stvar, ni dober za kulturno dediščino, ne za šolstvo. Verjamem, da so ti pogovori šli že tako naprej, da bodo to razrešili. Šola pa brez tega, da ne bi vedela, kam iti, tudi ne bo nikamor šla," je odgovorila ministrica Vrečko.